1. |
Razpelo v gostilni
04:12
|
|||
|
Na steni bog razpet visi
in vame gleda in molči.
Za mizo jaz pijan sedim
in razigran sem in norim.
»I ti izpit imaš obraz,
prav nič ne loči se od nas,
ki smo na križ pribili te,
da si lahko trpel za vse.
In kolobarji pod očmi,
kot naši tvoji so temni
in ne razloči se v očeh,
kdo jih izžel je – bol al greh.«
Na steni bog razpet molči,
njegove tihe so oči,
le okrog ust igra mu smeh:
»Moj sin še za pekel trpi.«
|
||||
2. |
Sanjajo mi rože
03:37
|
|||
|
Sanjajo mi rože
v soncu žalostne.
Moja moja mama poje
meni pesmice.
Moja mamka šiva
meni suknjico,
čez gore oči mi
koprneče zro.
Rože so uvele,
sonca nič več ni,
v vrtu mamka sama
za menoj ihti.
|
||||
3. |
Legla je noč
03:14
|
|||
|
Legla je noč, legla je noč,
legla je noč v moje srce,
ugasnil sem luč, otrl solze
in legla je noč v moje srce.
V dalji obraz, v dalji obraz
v dalji obraz vame strmi…
O davni čas, kam vse hiti?...
V dalji obraz vame strmi.
Ugasnil sem luč, otrl solze
in legla je noč v moje srce.
|
||||
4. |
Kristal čaroben
03:07
|
|||
|
Kristal čaroben, draga,
mi ves je svet,
ti v njem edini biser:
jaz ljubim spet;
zdaj kot otrok sem srečen,
ker ljubim spet,
kristal čaroben, draga,
mi ves je svet.
Zamé ni več problemov,
morečih ni vprašanj:
zdaj vse stvari razumem,
ker ljubim, ljubim;
razumem vonj cvetlice
in žvrgolenje ptic,
lepoto vso razumem,
ker ljubim, ljubim spet.
Kristal čaroben, draga,
mi ves je svet,
ti v njem edini biser:
jaz ljubim spet;
zdaj ni več temnih misli
preteklih let,
kristal čaroben, draga,
mi ves je svet.
Zdaj nisem nič več tujec,
ne potnik brez miru;
vsak dom mi zdaj odprt je,
ker ljubim, ljubim;
razumem vonj cvetlice
in žvrgolenje ptic,
lepoto vso razumem,
ker ljubim, ljubim spet.
Kristal čaroben, draga…
|
||||
5. |
Črv
02:25
|
|||
|
»Ti črv, ne vrtaj tak hitro,
prezgodaj boš delo končal,
prezgodaj trpljenja bo konec,
potem ti bo naglice žal.
Počasi, počasi me grizi,
da bolj se bom zvijal kot ti,
počasi mi upanje glodaj,
podaljšaj mi temne noči.
Vse skrite koščke oblezi,
vse cvetje zamôri srca,
saj veš za stezico, ki skrita
od cveta do cveta pelja.«
A črv hiti, se ne zmeni,
vse nade za njim se gube,
rad delo bi jutri dovršil,
rad jutri pokopal bi me.
|
||||
6. |
Na rokah te nosil bom
03:37
|
|||
|
Čez mrakotne vse dobrave,
čez razpaljene puščave,
skoz temnjave, skoz tokave
na rokah te nosil bom.
Čez pokrajine ledene,
čez vodé, goré meglene,
čez srebrne morske pene
na rokah te nosil bom.
Čez grmovje, meje žive
in čez barja in koprive,
skoz demonske megle sive
na rokah te nosil bom.
Čez prekope in skoz rove,
tam kjer divja zver rjove,
še ko smrt me črna zove,
na rokah te nosil bom.
|
||||
7. |
Le še eno pomlad
02:58
|
|||
|
Le še eno pomlad bi rad,
pomlad bi rad s pesmijo.
Potem zaprem oči.
Naj ne vidim več gajev zelenih,
ne zarje moje zadnje zlate luči.
Ah, še eno, eno pomlad,
eno pomlad, čisto in sveto
in pesem neizpeto,
trepetajočo za zadnjo radost…
Potem, potem zaprem oči.
Še eno pomlad hrepenenja,
v kapljici strnjeno mladosti sladkost,
še en utrip srca za vse mlade dni…
Potem zaprem oči.
Le še eno pomlad bi rad,
pomlad bi rad z ljubeznijo
v tiho sanjavih očeh,
z vriskajočo dušo v mehkih nočeh…
Potem pa rad, potem pa rad zaprem oči.
|
||||
8. |
Daj mi draga roko
02:56
|
|||
|
Daj mi, draga, roko.
Tako.
Zdaj v oči mi poglej
pa se mi nasmej.
Reci, da je vse prešlo,
da črnih senc nazaj ne bo.
Kajne,
šele zdaj se pomlad prične?
Pridi,
popeljem te v svoje svetove,
pridi,
zasanjala boš sanje nove…
Joj,
ugasnila ti luč je v očeh,
joj,
kdo ubil ti je smeh?
Joj…
Daj mi, draga, roko.
Tako.
Zdaj v oči mi poglej
pa se mi nasmej.
|
||||
9. |
Čas prihaja
07:19
|
|||
|
Čas prihaja, čas prihaja,
čas prihaja, čas prihaja…
Čas prihaja in izgine,
vse je staro, vse je novo,
kaj je prav in kaj je krivo,
ti poizvedi, ti izmeri.
Čas prihaja, čas prihaja,
čas prihaja, čas prihaja…
Strahu daj slovo in upu,
kaj je val, kako te nese,
naj te vabi, naj te mami,
hladen ti za vse ostani.
Čas prihaja, čas prihaja,
čas prihaja, čas prihaja…
|
||||
10. |
Domov
02:41
|
|||
|
Pridi, pridi, sinko moj,
vsi te čakamo nocoj,
v naših srcih vlada mir,
slišiš sinko, mir.
Moja mati, čakajte,
da ozdravi mi srce.
Kaj bom sam med srečnimi,
tožen med veselimi?
Najbolj mati te pozna,
mati ti zdravilo da,
če na srcu ji zaspiš,
se gotovo zdrav zbudiš.
Moja žalost je tema,
brez spokoja in brez sna.
Ah, bojim se, da od nje
bolelo bi še vas srce.
|
||||
Martin Ramoveš Ljubljana, Slovenia
Martin Ramoveš je kantavtor in stripar, ki je doslej je s skupino in solistično izdal naslednje albume: Zvok dežele (2012), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob (2019). Kantavtorska poetika z rockovskimi temelji se včasih udejanji kot blues ali country, drugič se z divjim riffom zapodi v udarne inštrumentale, nato pa se spet umiri v melanholiji. ... more
If you like Martin Ramoveš, you may also like:
Cardiff band Red Telephone can't disguise the pure pop sensibility in their blistering alt-rock songs.
go to album
The Art Of Losing
by The Anchoress
The second release from Welsh artist The Anchoress is a devastating and powerful meditation on loss.
go to album
Staring at Clocks
by Bitch Falcon
The debut album from Dublin group Bitch Falcon is a balance of dream pop and grunge.
go to album
Too Prickly For This World
by Wife Patrol
Wife Patrol make instantly catchy alt rock with streaks of punk, new wave, and metal, overlaid with Bangles-esque harmonies.
go to album
The experimental UK artist's latest album is decidedly genre-agnostic.
go to album
featured on Bandcamp Radio Nov 1, 2016
go to album
This NYC quartet channels the anxious, experimental nature of late '90s-early '00s Olympia indie rock in their tense, rhythmic post-punk.
go to album
